V soboto 17. 10.2009 sem bil, skupaj s svojimi citrami, povabljen na dobrodelni koncert na Polšnik. Vedno, ko pridem v ta kraj domov odidem domov dobre volje. Na Polšniku človek začuti, tisto dobro klimo med ljudmi. Zdi se, da so tukaj ljudje vedno pripravljeni za raznorazne podvige, ki jim pridejo na misel. Za dobro idejo so pripravljeni stopiti skupaj in stvari izpeljati do konca.
Tokrat so pokazali novo pridobitev za kraj, orgle v župnijski cerkvi. Z veliko vnemo in posebno izvirnostjo, jim je uspelo na kor postaviti nove orgle. Nastopajoči so, z zvezdo večera Eldo Viler in njeno hčerko razveselili številne poslušalce. http://blog.polsnik.si/post/2009/10/09/Dobrodelni-koncert-in-Elda-Viler-v-Polsniku.aspx .
Posebej, pa se nam je v tem večeru v srce vtisnil občutek, da ljudje ob divjih časih globalizacije, krutega gospodarskega trga, še vedno dajo nekaj tudi na vrednote, kulturo, ki je naš narod toliko stoletij držala pokonci.
Te dni smo čisto po naključju, dobili dobro pomoč za delo. Damjana se je pri delu zelo hitro znašla in poprijela pri hišnih delih.
Njeno doživljanje pri nas si lahko preberete na njenem blogu.
Veseli smo, da se je opogumila priti in se ji zahvaljujemo za pomoč.
Matkovi
- Naši gozdovi pozimi
Te dni je bil pri nas na obisku gozdar iz Schwarzwalda. Včeraj zvečer sva si utrgala nekaj časa in sva šla malo po leseh. Naše gozdove gospod pozna že od prej, ko so v slovenske gozdove prišli na ekskurzijo nemški gozdarji. Gozdove opazuje z občudovnjem: rastišča, reakcijo narave na človekovo poseganje, način gospodarjenja…
Z veseljem sem mu prisluhnil in poslušal njegovo filozofijo in prišel do zaključka, da imamo različne pristope do gospodarjenja in življenja v gozdu. Ne bi si upal trditi, da je ena teorija pravilna druga pa ne. Že dva gozdarja slovenskih šol imata na določen del gozda različne pristope gospodarjenja. Mi, ki tukaj živimo z gozdom, imamo na gospodarjenje spet svoj pogled.
Do zadnjih polic poznamo svoje posestvo, opazujemo življenje in se odločamo v najboljši veri, da bo sečnja, poleg pridobljenega lesa, v gozdni prostor prinesla čimmanj negativnih vplivov. Res se včasih kakšen del zaradi poseganja v gozdove precej spremeni ampak skozi čas pridobi nove, mogoče drugačne kvalitete, ki so za prisotnost človeka dobrodošle.
Naši predniki so pri gospodarjenju z gozdovi imeli precej bolj proste roke, kot jih imamo mi danes. Gozd takrat gospodarsko ni bil toliko v uporabi kot je danes. Kljub temu so ga zelo krčili, zelo velike površine so posekali in požgali, v to zemljo pa sejali žita. Takšne njive so imenovali novine. Vsepovsod, kjer so bile včasih novine, sedaj rastejo lepi gozdovi.
Želim povedati, da pri gospodarjenju z gozdom na dolgi rok ni toliko bistveno kakšen gospodarski pristop uberemo, gozd in drevesa si kmalu vzamejo svoj prostor. Kakšna napaka se res malo dlje časa pozna, tako da ponovno žanjemo želene sadove pozneje, kot bi jih po optimalnem predvidevanju, ampak tudi čas mirovanja, ko se zdi, da se nič ne dogaja, je dragocen čas in potreben za zdravo delovanje gozdov in živali.
Posledice dobrega ali slabega gospodarjenja so vidne na daljši rok, odgovornost za to nosimo na koncu samo lastniki, nobena druga strokovna služba, zato se mora gospodar sam odločiti, kaj bo v kakšnem delu gozda želel dogoročno imeti. V Schwarzwaldu imajo ljudje pri gospodarjenju z gozdom bolj proste roke kot pri nas. Tudi v Sloveniji si gospodarji, ki gospodarimo z gozdom tega želimo.