Iz drobnice

24. May 2023 Komentarji: 0

Ime operacije: Iz drobnice
Vodilni partner: LAS DOLINA SOČE, Trg Tigrovcev 1, 5220 Tolmin
Društvo rejcev drobnice bovške
Društvo upokojencev Bovec
Občina Bovec
Tine Cuder – nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Dominik Černuta – nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Sodelujoči LAS:
LAS LOŠKEGA POGORJA, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka
Društvo rejcev drobnice Škofja Loka
Janez Bogataj – Kmetija Škundar – ekološka kmetija
Bojan Primožič – Kmetija Pr Andrejc

LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE, Foršt 51, 3333 Ljubno ob Savinji
Klemen Matk – nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Klemen Petek – ekološka kmetija

LAS DOLENJSKE IN BELE KRAJINE, Ljubljanska 26, 8000 Novo mesto
Ciril Totter – nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Izidor Grabrijan – nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji

LAG Regionalkooperation Unterkärnten iz Avstrije

Trajanje projekta:                                          september 2022 – oktober 2024
Upravičena vrednost operacije:                 456.285,28 EUR
Odobrena sredstva:                                      387.842,50 EUR

Projekt sodelovanja je bil odobren na 6. Javnem razpisu za Podukrep 19.3 Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine. Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33154-13/2021/13 dne 14. 6. 2022.

VSEBINA OPERACIJE:

Aktivnosti operacije so namenjene razvoju drobnice na vseh nivojih: osnovne kmetijske dejavnosti, dopolnilne dejavnosti in na področju trženja, vse na temeljih trajnostnega razvoja, v tesni povezavi z ekološko pridelavo in predelavo ter s spodbujanjem kratkih dobavnih verig. Trajnostni razvoj podeželja je tesno povezan z ekološko proizvodnjo. V tej operaciji spodbujamo razvoj, trženje in povezovanje obstoječih ekoloških pridelovalcev in predelovalcev pridelkov in izdelkov iz drobnice.

Spoznanja in pridobljena znanja v operaciji bomo izmenjali med partnerji preko aktivnosti in primerov prenosov znanj (učne ekskurzije in skupno sodelovanje na javnih dogodkih). Za potrebe izmenjave znanja, implementacije le tega, je v operacijo sodelovanja vključena tudi biološka kmetija iz Avstrije znotraj tujega partnerja. Z operacijo dajemo tudi velik poudarek k ciljem strategije “Od vil do vilic”. Predvsem dajemo poudarek na “vilah” s spodbujanjem reje drobnice in ustvarjanju pogojev za predelavo izdelkov iz drobnice. V operacijo se aktivno vključuje 6 ekoloških kmetij in kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi. Te kmetije bodo izvajale modernizacijo.

CILJI OPERACIJE:

Ustvarjanje podlag, ki optimizirajo tri korake: od primarne reje, do predelave in trženja izdelkov drobnice. Za doseganje ciljev je potrebno spodbujati razvoj aktivnosti, ki jih deležniki ciljnih skupin ne izvajajo bodisi ker ne vidijo potenciala, bodisi da je zagon določene aktivnosti za posameznika praktično nedosegljiv. Cilj operacije je razviti nove produkte in storitve, ki so povezane z rejo drobnice te bomo poskušali doseči z aktivnostmi: investicije, izmenjava znanj in izkušenj ter implementacije novih praks.

AKTIVNOSTI OPERACIJE:

A1        Vodenje in koordinacija operacije

Vodenje operacije in koordinacija med partnerji (LAS-i), upravičenci in zunanjimi izvajalci bodo potekali skozi celotno obdobje izvajanja operacije. Poleg redne komunikacije med partnerji in upravičenci (preko e-pošte, telefona, zoom aplikacije) se bodo le ti tekom izvajanja operacije redno sestajali na delovnih sestankih. Vsak partner bo skrbel za redno komunikacijo s svojimi upravičenci, LAS Dolina Soče pa bo zadolžena za koordinacijo med vsemi partnerji, sklicevala in vodila bo delovne sestanke ter izvajala druge koordinacijske aktivnosti.

A2        Izmenjava izkušenj in prenos znanja

  • Ogledi dobrih praks med LASi s področja reje in predelave drobnice in izdelava dokumenta Prenos znanj in dobrih praks razvitih v okviru projekta Iz drobnice na območju LAS partnerjev v operaciji.
  • Predstavitev proizvodov iz drobnice na javnih prireditvah.
  • Strategija razvoja drobničarstva škofjeloškega območja z akcijskim načrtom.
  • Prenos znanj z ogledi dobrih praks, območje Posočje, območje Solčavsko, območje Bele Krajine.
  • Udeležba kmetov na predstavitvenih prireditev drobnice.
  • Organizacija in izvedba Festival Bicka.
  • Organizacija regijskega posveta – posvet s predstavitvijo novih izdelkov in blagovno znamko.
  • Organizacija regijskega posveta – tema pozitivni vplivi reje drobnice na ohranjanje krajine, preprečevanja zaraščanja območja. Drobnica kot orodje za ohranjanje kulturne krajine, posvet z ogledom dobrih praks.

A3        Izobraževanja in razvoj produktov

  • Drobnica in dvig prepoznavnosti: ozaveščevalne in predstavitvene aktivnosti za izdelke drobnice za potrošnike in strokovno javnost (javne prireditve …).
  • Razvoj in dodelava celostne podobe za zaščitene izdelke drobnice (bovški sir, ekološki izdelki, ipd.), ozaveščanje potrošnikov.
  • Drobnica in gastronomija: predstavitveni video s predstavitvijo izdelkov in možnosti za uporabo v kulinariki, izvajanje gastronomskih dogodkov za strokovno in širšo javnost, izvajanje promocijskih dogodkov na javnih prireditvah (predstavitev eko drobničarskih kmetij ter pridelkov in izdelkov).
  • Drobnica in novi produkti: razvoj novih produktov (sladoled iz kozjega mleka, eko konditorski izdelki iz sirotke …).
  • Za razvoj drobnice: ogled dobrih praks na območjih med partnerji in izven (reja drobnice, trženje v kratkih verigah.
  • Izvajanje izobraževanj na temo reje drobnice, pašništva in travništva.
  • Izvajanje izobraževanj na temo mesne in mlečne predelave drobnice in dop. dej. na kmetiji.
  • Izvajanje izobraževanj za ranljive skupine: etno drobnice: prikazi obdelave volne – pletenje, filcanje.
  • Kulinarične delavnice priprave jedi iz drobnice, za gostince, za potrošnike.

V projekt vključeni kmetiji bosta odprli svoja vrata za vrtce in osnovne šole, ki se želijo prek vida, sluha, dotika, okusa, vonja in sodelovanja spoznati z ovcami in kozami, kako jih pasti, nahraniti, negovati, pomolsti. Dva razvita programa »na pašniku z drobnico« bosta cilji skupini na primeren način predstavila pomen drobnice tako z gospodarskega, okoljskega in prehranskega vidika. Z malico mlečnih izdelkov iz drobnice bomo prispevali k spoznavanju pestrosti prehranskih izdelkov iz drobnice ter tako približali prehranske izdelke iz drobnice tudi mlajšim.

Društvo upokojencev Bovec, ki bo sodelovalo pri raziskavi uporabe izdelkov iz drobnice na Bovškem med starejšimi. To je območje, kjer se redi največ drobnice v Sloveniji. Sodelovali pri usposabljanju starejših občanov iz pripravi jedi iz drobnice. Z aktivnostmi bodo poskušali vplivati na prehranjevalne navade, ki bodo rezultirale na večji uporabi izdelkov iz drobnice.

A4        Naložbe v razvoj drobnice

Omogočanje pogojev za znižanje stroškov in dvig kakovosti primarne proizvodnje in predelava v izdelke iz drobnice. Prispevanje k horizontalnim ciljem v sklopu inovativnih investicij in aktivnosti za ohranjanje in spodbujanje zelenih delovnih mest in dvig dodane vrednosti:

LAS Doline Soče

  • Pilotna nabava mobilne hladilnice za prevoz živil višjega tveganja (meso drobnice, sir, itd.)
  • Urejanje pogojev za primarno proizvodnjo reje drobnice (urejanje površin in dostopov do površin v zaraščanju, ki omogočajo kakovostnejšo rejo drobnice (npr. urejanje dokumentacije za dostopno gozdno cesto na ovčjo planino Golobar)
  • Muzej sirarna Ravni laz – elektrifikacija objekta
  • Sirarski kotel 300l

LAS loškega pogorja

  • Mobilna sušilna naprava za sušenje bal
  • Kosilnica
  • Zgrabljalnik, mulčer, kolesa za kosilnico za strma pobočja, transportni plato

LAS Dolenjska in Bela krajina

  • Pomivalni stroj za mlekarno
  • Zorilna komora
  • Zorilna omara za jogurte
  • Sirarski kotel 120l
  • Posnemalnik za mleko, 10l
  • Avtomobil s hladilno komoro za prevoz živil višjega tveganja
  • Pinja za maslo
  • Polica za zorilno omaro

LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline

  • Linija za sladoled
  • Prodajni avtomata za prodajo sladoleda
  • Avtomat za mlečne produkte
  • Jasli za seno na kolesih
  • Kvadratne jasli s streho za ovce

A5        Informativne in motivacijske aktivnosti

  • Sodelovanje pri snemanju in izdelava 3 kratkih filmov na temo drobničarstva ter izdelava zloženke (Škofjeloško)
  • Predelava kozjega mleka – film (Solčavsko)
  • Priprava brošure – prehranski izdelki iz drobnice (Bela krajina)
  • Pet spotov priprave jedi Iz drobnice (Posočje)

A6        Promocija operacije in projektnih aktivnosti

  • Fotografije in odkup fotografij
  • Oblikovanje motiva za promocijski material
  • Promocijski material – (lončki z logotipom, lesena igra jo-jo z dotiskom)
  • Promocija projekta na spletnih straneh, FB, članki v lokalnih medijih
  • Nakupovalne torbe, 400 kos

Operacija strmi k razvoju novih produktov in uvedbi novih pristopov za ohranjanje, varovanje in primerno rabo naravnih virov. Vključene kmetije in drugi v operacijo vključeni deležniki, se bodo posodobili z novo opremo in stroji, s katerimi bodo znižali stroški pridelave za osnovno krmo drobnice, posledično se bo izboljšal krmni obrok ter dvignila kvaliteta izdelkom iz drobnice (meso, mleko, …). Razvili se bodo novi kvalitetni izdelki iz drobnice, kot na primer sladoled iz kozjega mleka. Skozi investicije se bodo vzpostavljala zelena delovna mesta, izdelkom iz drobnice bomo povečali njihovo dodano vrednost, še posebej preko novih tržnih niš.

SKUPNI REZULTATI OPERACIJE:

  • modernizacija kmetij in kmetij z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (drobnica),
  • uvajanje novih produktov (iz ovčje sirotke, sladoled iz kozjega mleka, …),
  • nove možnosti trženja mesa drobnice (nabava hladilnih sistemov za transport mesa),
  • modernizacija predelave mleka v mlečne izdelke (iz drobnice),
  • ozaveščanja in izobraževanja ranljivih skupin o drobnici (mladi in upokojenci),
  • izmenjava izkušenj med v operacijo vključenimi partnerji (stroka) ter prenos znanja,
  • preprečevanje zaraščenosti na težjih dostopnih kmetijskih površinah,
  • skupen dokument Prenos znanj in dobrih praks razvitih v okviru projekta,
  • izdelani bodo promocijski spoti s predstavitvijo uporabe drobnice (načini uporabe v kuhinji in konfekcija jagenjčka),
  • promocijske aktivnosti (predstavitve rezultatov v lokalnih mediji na območju sodelujočih partnerjev).

KORISTI ZA OBMOČJE:

Reja drobnice je zelo pomembna gospodarska panoga predvsem na kmetijskih območjih s težjimi pogoji kmetovanja. Dejstvo je, da je osnovna reja mesnega tipa drobnice žal panoga z zelo nizko dodano vrednostjo. Ekonomska upravičenost se začne pri velikih čredah. Zato je potrebno izvajati aktivnosti, ki bodo dvignile dodano vrednost same proizvodnje kot predelave.

Investicij na ekoloških kmetijah in javno dobre investicije (doprinos k zagotavljanju trajnostnih zelenih delovnih mest), se bodo izvedle z namenom spodbujanja razvoja produktov iz drobnice. Tem investicijam bodo sledile mehke vsebine, ki bodo preko raziskav, izobraževanj in promocijskih aktivnosti poskrbele za dvig prepoznavnosti produktov iz drobnice. Ker bo vsako območje razvijalo specifične in različne produkte se bomo na javnih prireditvah partnerjev srečali in predstavili izvedene aktivnosti predvsem preko raziskav na področju gastronomije, saj je ključ za dvig dodane vrednosti ravno v inovativnosti prehrane.

(Slovenščina) Projekt Na kmetijo!

11. February 2020 Komentarji: 0

Solčavska panoramska cesta

20. March 2010 Komentarji: 2

Doline, ki se odpirajo na vse strani Solčave, vsaka zase pričujejo o ljudeh, o moči in lepoti narave. Robanov kotKlobaša, Solčava, Logarska dolina, Matkov kot, Sveti duh, Olševa s Potočko zijalko, pod Raduho najvišja kmetija v Sloveniji Bukovnik. Na vsakem koraku, se pogled poslovi in se odpre nov.

Panoramska cesta

Solčavska kmetijaZelo privlačen je tudi ogled Solčavskega po panoramski cesti. Zaenkrat je to še  makedamska cesta z lepimi razgledi na solčavske doline,  kmetije ob njej z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Nakaj kmetij ob panoramski cesti se je povezalo v Društvo Panorama, ki v  kraju sodeluje pri različnih aktivnostih.
Na to pot se lahko podate že v vasi Solčava. Po ozki cesti (ob potoku Jurčef) se hitro dvignete mimo prvih hiš in kmetije na Ramšiji, Mejdačeve in Ošovnikove kmetije do križišča, pri katerem se lahko odločite za pot proti Raduhi in Bukovniku, ali pa za panoramsko cesto proti Podolševi.

Kmalu na spodnji strani ceste opazite Macesnikovo kmetijo, ki pod velikimi strehami skriva pravo bogstvo solčavskega tehničnega znanja. Ko premagate klanec in za sabo pustite macesnikov plaz, se vam na Potočkih njivah odpre pogled na skupino kmetij pri Svetem duhu. ‘Proštija’ so včasih rekli ljudje  temu kraju pri Svetem duhu, ljudje  pa so se imenovali Proštuci. Pot vodi mimo TK Rogar, kmetije Plodr, do kmetije Strevčovih, kjer je na hribčku majhna cerkev Svetega duha. Od tam je lep razgled  na Olševo, Raduho, greben Strelovca ter  na celotno verigo solčavskih planin.

Opuščene kmetije

Na PastirkovemCesta se vije naprej, smrekovi gozdovi pa skrivajo še nekaj obzidij ’cimprov’  kmetij, ki jih ljudje po drugi svetovni vojni niso postavili nazaj. Najprej se pogled odpre na Kolarjevih njivah, ki jih že zarašča grmovje, proti vzhodu  se vidijo slikovite peči nad sotesko Globovšeka. Znamenje na Golerjevemu hribru spominja na bivališča ljudi na Golerjevem. Malo naprej pod cesto lahko opazimo z grmovjem obraščeno zidovje. Jamlska kmetija je pogorela že pred vojno. Nad izvirom kisle vode pa je bila  kmetija na Krofičevem, z velikimi pašniki.

Razgledi ob panoramski cesti

Na Klemenčem slikovita narava pričara čudovit razgled, s ptičje perspektive  tudi Logarsko dolino,  na Pastirkovih njivah pa pogled na Matkov kot. Pot nas vodi mimo Ložečke kmetije, kjer imajo smučišče. Na Žibovčem so ob cesti  velika gospodarska poslopja s tajhtom, tj. zbiralnik vode za domačo hidro elektrarno. Nad Panoramsko cesto sta še dve kmetiji, na Šumečem, kjer dobite izdelke iz kamna in kmetija Covnik.

Sveti duhPri križišču z glavno cesto proti mejnemu prehodu, se panoramska cesta konča. Pot pa lahko nadaljujete v Logarsko dolino ali proti gostišču Majerhold, ki je ob cesti proti mejnemu prehodu Pavličevo sedlo. Kmalu se z glavne ceste na levo odcepi makadamska cesta, ki pelje mimo kmetij na Perkovem, na Matkovempod Kočnam v Matkov Kot. Ko cesta pripelje do Vrlovčkega mlina zavije pot  tudi v Gradiše, kjer se lahko poskusite v streljanju z lokom. Ob toku Jezere, po slabem kilometru, se spet priključite cesti, ki vodi proti mejnemu prehodu v Železno Kaplo ali na Jezersko. Lahko pa pot nadaljujete ob potoku Jezera mimo Podrte peči  v Logarsko dolino.

Fotografije: Janez Medvešek

 Klemen Matk

Nekaj utrinkov raz Matkovo

12. March 2010 Komentarji: 4

Megleno morjeDanes zjutraj smo se zbudili nad morjem. Morje zaliva doline. Nekaj novega snega je pokrilo kopnice, ki so se naredile na strmih sončnih legah. Divjad spet obiskuje krmišča, kjer najde otavo. Kratek jutranji obhod okrog doma, je odkrival sledi, ki so jih zapustili ljudje in živali.

Na podstrešjih samevajo orodja, ki že dolgo ne služijo več svojemu namenu. Stoletja  je leseno kolo poganjalo svet, mline, žage, slamoreznice, mlatilnice. Na Solčavskem so iznajdljivi predniki skrbno koristili vodno moč za pogon preproste, a nujne mehanizacije. Ostrešja naših poslopij so lesana. Stene so oplankane z lesenimi plankami. Neusmiljeno kljubujejo vetru, soncu, dežju in snegu.

Foto: K. Matk

Križ sameva pri bajti v Matkovem kotu. V ozadju se bleščijo v soncu: Savinjek, Matkovo okno, Hudi prask, Hude  dane, Mrzla gora in Krnička gora. Pod smrekovim gozdom, v zavetju gora je stisnjena gruča poslopij. Veter je nov sneg spihal, s streh.

Stric moje mame Robanov Joža je takole zapisal v Preprostih zgodbah s solčavskih planin: Tole so mi pripovedovali naša mati: “V mojih mladih letih so bila vremena zelo huda. Zime so bile takrat zelo hude. Snega je dostikrat padlo toliko, da ljudje brez krpljev niso mogli nikamor. Nekoč je šel Lojz iz Solčave domov. Po Riflu gor je še nekako gazil, ko je prišel do njiv, pa ni mogel več naprej. Tedaj se je domislil, zlezel na plot in po vrhu plota srečno prišel do doma.”

Poslopja so bila grajena zelo močno, a kadar je zapadlo snega več metrov na debelo, so bili ljudje le v skrbeh, da bo kak grušt polomilo. Raz lesene strehe, s škodlami krite, sneg ne zdrkne rad. Če ga je bilo na strehi zelo na debelo so ga raz streho žagali. To so storili tako, da so na vsako stran strehe postavili dolgo lestev, po njih sta zlezla dva možaka na vrh strehe in z dolgo vrvjo žagala sneg tesno pri skodlah od slemena navzdol. Ko sta ga tako odžagala do kraj strehe, je zdrsnil na tla in poslopje je bilo razbremenjeno.

Foto: Klemen Matk

Varovanje narave …

5. March 2010 Komentarji: 2
foto:J. Medvešek

foto:J. Medvešek

Nekaj časa nazaj sem objavil članek “Matkov kot ohranjena lepota za naše zanamce“. Pred nekaj dnevi sem govoril z  gospodom, s katerim sva ta članek  pokomentirala. Gospod je strokovnjak z veliko znanja in z občutkom za naravo. Njegov komentar je bil, da je članek mogoče preveč naravovarstveno obarvan.

Mnenje me je spodbudilo, da sem o temi začel ponovno razmišljati. Varovanje okolja – narave je v zadnjem času velikokrat slišana beseda. Z naravovarstvom  se srečujemo  v različnih krogih – od fakultet, raznoraznih zavodov in  društev. Človek je s svojim delovanjem vedno vplival in s tem povzročal spremembe v naravi, včasih negativne, včasih sprejemljive za naravo in človeka.

Kako varujemo?

Pavšalna ocena tega kar slišimo, hitro da občutek, da se varovanju našega okolja dovolj posvečamo. Realnost pa je včasih nekoliko odmaknjena.  Zdravo okoljevarstveno zavest bi morali vcepljati ljudem od malih nog naprej. Zakaj sem poudaril zdravo? Zato ker se vedno pogosteje dogaja, da se pri inštitucijah, ki so vzpostavljene za nalogo varovanja narave, pogosto pretirava. Z zdravo mero razuma je potrebno kljub vsem visoko letečim ciljem o ohranjanju narave pretehtati tudi potrebe človeštva.  Naravovarstvene inštitucije postajajo birokratske ustanove, ki togo stojijo za svojimi stališči. Družbi prinašajo le malo ustvarjalnosti, ki se pričakuje za človeka, ki mora tudi v današnjem času dejavno prispevati k skupnosti – s konkretnimi  rezultati. V večini primerov gre tem organizacijam samo za denar.

Gospodarjenje nekoč in danes

Gospodarjenje s prostorom je bilo do nedavnega prepuščeno ljudem, ki so na določenem kraju živeli in delali. Z občutkom do narave  so gospodarili z gozdovi, travniki, živalmi. Skrbno so gojili znanja iz roda v rod.

foto:J. Medvešek

foto: J. Medvešek

Od sejalca do graditelja. Brez številnih uradnikov, ki bdijo nad nami so pridelali vse, od žita, klobas, pa do materialov za klobuk in čevlje. Gradili so stavbe primerne za bivanje in delo, ki so ga opravljali. Stavbe so zlite z okoljem, tehnično in umetniško dovršene, tako da so nam v ponos tudi danes.

V bljižnji preteklosti je pobudo o stvareh, ki jih opisujem vzela v svoje roke država in posledice so katastrofalne, skoraj nepopravljive. Za gradnjo neprimerne, z vodo ali plazovi ogrožene površine so pozidane, domovi ogroženi, rodovitna kmetijska zemlja zabetonirana, avtohtona podoba v stavbarstvu skvarjena.

Pogled s Solčavskega

Pogosto dobim občutek, da so profesionalni varuhi narave veliko dlje od narave kot navaden solčavski kmet. Najdejo se ljudje, ki za naša posestva načrtujejo nove birokratske ovire in rešitve v obliki parkov. Ljudje in posestva bi tako dobila krovnega upravljalca, ki bi skrbel za “ogroženo” naravno in kulturno dediščino ter ljudi.

Kljub “trudu” politikov in naravovarstvenih strokovnjakov, da bi Solčavane prepričali za idejo parka, so ti ostali neomajni. Nadzor, varovanje in gospodarsko pobudo na svojih posestvih hočejo obdržati v svojih rokah. Kljub posegom v naravo, ki nam Solčavanom daje življenjski prostor in možnosti preživetja, je v Solčavane vraščen čut in spoštovanje do narave. Dejavno želimo gospodariti in nadaljevati življenje na Solčavskem kot del narave.

foto:J. Medvešek

foto: J. Medvešek

Solčavsko je lepo tudi zaradi dela in vpliva, ki ga v naravo odtisne človek. Najbrž bo obiskovalce  Solčava s tremi dolinami, Logarsko dolino, Robanovim in Matkovim kotom, ter cerkvijo Svetega Duha,  še naprej navduševala. Ne smemo pa pozabiti, da je človek eden od členov, ki sestavljajo celotno podobo stvarstva.

Nevarnosti snežnih plazov na Solčavskem

3. March 2010 Komentarji: 1
foto: J. Medvešek

foto: J. Medvešek

V teh dneh je v Solčavskih planinah precej nevarno. Pred nekaj dnevi sta zaradi hoje po izpostavljenih snežiščih in plazu, ki se je sprožil,  življenje izgubila dva planinca v Raduhi.

Temperature so se nekoliko dvignile in zjužen sneg se plazi. Tudi kadar so temperature precej nižje lahko obstaja nevarnost plazov, saj  suh sneg, ki se ne sprime s podlago tudi rad zdrkne v dolino.

Mnogi mislijo, da je nevarna le hoja v visokogorje, vendar nas plaz lahko preseneti tudi v nižje ležečih  gozdovih. Kadar pritisne kakšno jugovno vreme domačini nikoli po nepotrebnem ne silimo na kraje, ki so nevarni glede plazov. Spomladi, ko se sneg tali in ko menimo, da je nevarnoast plazov mimo, moramo biti pozorni tudi na krušenje kamnov, ki zaradi delovanja zimske zmrzali letijo proti dolini.

O velikih količinah snega, ki pozimi pride v dolino pa se lahko (ampak šele spomladi, ne sedaj!) prepričate z obiskom Matkovega škafa. Posebno lep in zanimiv je Škaf konec maja ali v začeteku junija. Prav posebno velik pa letos najbrž ne bo, ker višje v planinah ni prav veliko snega. Kaj več si  o temi plazovi lahko preberete na www.Hribi.net.

Lunarni les

26. February 2010 Komentarji: 2

V četrtek, 28.1.2010 je bil po luni pravi dan za sekanje lesa za gradbene konstrukcije. Lesu, ki je posekan v skladu s starodavnimi navodili, ki upoštevali tudi lunine mene, mi rečemo kar lunarni les.

Postopke pri pripravi lesa so včasih upoštevali vsi v verigi,  ki so pripravljali les. Olcarji so les posekali. Na žagah so ga žagmeštri skrbno zrezali in zravnali, tako, da se je les kvalitetno sušil. Tesarji in mizarji pa so ga z veliko mero znanja in občutka za lepoto vgradili v stavbe, pohištvo, glasbila.

Vedno pogosteje se dogaja, da ljudje pri gradnji svoje hiše, poiščejo les, ki  je pripravljen po starodavnih navodilih.

Kako les pripravimo na Solčavskem?

Na Solčavskem kmetje za gradnjo in popravilo svojih objektov še vedno pripravljamo lunarni les po izročilu prednikov. Zadnje čase  poskušamo ustreči zahtevnejšim kupcem in les pripravimo po teh starih postopkih tudi zanje.

Drevesa izberemo glede na potrebo gradbenih konstrukcij. Drevesa posekamo in jih vsaj kakšen mesec pustimo v vejah. Po odstranitvi vej, debla razmerimo glede na debelino in dolžino, tako da dobimo optimalni izkoristek. Tako pripravljen les že v gozdu izgubi nekaj napetosti, ki v lesu nastanejo z rastjo. Paziti  moramo, da podrto drvje ni podrto kot kakšna brv. V takem lesu se ustvari napetost, tudi če je v času rasti ni bilo. Že v gozdu se vsak hlod označi, tako, da žagarji vedo kakšne dimenzije iz hloda pričakujemo. Po končanem razrezu, je ostanke lubja potrebno odstraniti in les skrbno zložiti na zračen kraj. Pozimi se les na zraku lepše suši, kot v ostalih letnih časih.

Lunarni les je boljši

Prepričani smo, da je lunarni les boljši od lesa, ki je posekan kadarkoli v letu. Visokogorske smreke rastejo enakomerno z izrazito ozkimi branikami. Tak les je trpežnejši bolj trajen kot les, ki je hitre rasti z širokimi branikami. Na posebnih rastiščih se najde tudi kašna resonančna smreka, ki je primerna za izdelavo glasbil.

Potrebno bo osveščati ljudi, da bodo ljudje za svoja bivališča sami izbirali les iz svojega okolja. Posebno doživetje je hoditi po gozdu in izbirati drevesa za svoj novi dom, za mizo za katero se bo vsak dan zbirala družina, za posteljo, v katero ležeš k počitku…

Pri pripravi lesa lahko porabnik sodeluje od začetka do konca, kar končnemu izdelku daje poseben čar in vrednost. Tako pripravljen les je kvalitetnejši, priprava terja posebno skrb, velikih količin se na ta način ne da pripravljati. Drevesa v višjih legah za svojo zrelost potrebujejo tudi 180 let.

Spreminjanje gozda

Tudi po nekaj letih, ko smo drevesa izbrali in posekali,  je zanimivo obiskati te kraje in opazovati, kako se gozd spreminja. Včasih se nam zgodi, da se na krajih, ki so nam bili dobro znani, svet obrne na glavo. Drevesa, ki smo jih pred leti komaj opazili, so zrasla in dala gozdu novo podobo. Tako nam sprehod po leseh, pričara v spomin vrsto dogodkov in občutkov, na katere smo že skoraj pozabili.

Kako je bil včasih na Matkovem? Zapisi našega dedija Joža

25. February 2010 Komentarji: 1

Naš star ati  Joža je v jeseni življenja zapisal nekaj utrinkov in spominov, ki jih je kot mlad pob doživel doma na Matkovem in Perkovem. Pisal je o ljudeh, delu, o življenju, ki je na en način drugačno od našega, pa vendar se del tega življenja dotika tudi nas – njegovih vnukov, pravnukov.

Star ati Joža je bil zanimiv mož. V rosnih letih je izgubil očeta. Tako so z brati in sestrami zelo hitro zgrabili za vsa dela, ki so čakala delovnih rok. Kot otrok je kmalu začel pasti koze, kar za otroka sedmih let tudi ni mačji kašelj. Znan mu je bil vsak kotiček in vsaka posebnost Matkove in Perkove posesti.

Obiskoval je kmetijsko šolo v Šentjurju pri Celju. Med drugo svetovno vojno je bil vpoklican v nemško vojsko. Po spominu mislim, da je bil nekje ob morju v Franciji. Spomnim se fotografije na kateri je prvi v dolgi vrsti stal ded Jože in vlekel čoln. Ko je odšel na dopust, je dezertiral in šel v partizane. Po končani vojni se je poročil z našo babico Golerjevo Slavko. Skupaj z brati so obnovili med vojno požgano domačijo, z babico pa sta si ustvarila družino. Tukaj je nekaj vrstic teh zapisov, ki jih je zapisal naš ded.

“Filipa t.j. starega očeta se komaj spominjam, v spominu imam, da sem ga videl dvakrat, enkrat je šel od čebelnjaka proti hiši in je imel v rokah težko palico, ki je na koncu krivulje imela pasjo glavo in prednje noge. Drugič pa se ga spominjam, ko je ležal v hiši pri peči verjetno že zelo bolan, mogoče že na smrt bolan. Umrl je avgusta 1924. Kakor so pripovedovali, je bil ta Filip svojevrsten človek, bil je muhast in precej trmast. Tako so pripovedovali, da je ata blizu hiše popravljal kašto, ki je stala nad zidano kletjo. Kašto je popravil s tem, da je spodaj napravil še eno klet, zgoraj pa nad oboje novo skupno ostrešje, prostor nad kletjo smo imenovali gank.

Nad to novotarijo, torej kletjo in gankom se je stari oče zelo razjezil, tako da ni hotel hoditi mimo te kašče, ki so jo tedaj obenem s kletjo in gankom tudi predelali in jo spremenili v sobo, v kateri sta potem bila ata in mama z otroci. Stari oče ni hotel hoditi mimo na stranišče, ki je bilo pri drugi kašči naprej kakšnih 12 metrov. Rajši je hodil po drugi strani hiše naokrog po strmem bregu k eni jablani, ki je bila pri zemlji ravno prav kriva, da se je dalo udobno sesti nanjo in je opravljal svojo potrebo.

Kdaj je dal posestvo atu, tega ne vem. Vem pa, da je potem kot preužitkar še pasel ovce, koze in hodil okrog po Matkovem velikem posestvu. Stric Jakob mi je večkrat pokazal, češ to stezo so pa oče naredili, to bukev so pa oče zasušili ali to korito so oče naredili, ki je služilo za napajanje živine ali ovac. Baje, da so bili obuti stalno samo v lesene cokle – cokljače.

Cokle so bile iz lesenega podplata, spredaj zgoraj je bila cokla pokrita z usnjem, da se je obuvala kot natikači, zadaj pa je bil iz leskove vitre narejen »opetnik«, ki je služil zato, da cokla ni tako hitro zletela iz nog.

Take cokle so imele to prednost, da jih je raztogoten človek lahko kaj hitro sezul in jih zmetal za živino ali ovcami in potem capljal bos okrog, kar se je prav rado zgodilo dediju.”

Intenzivne pevske vaje v Matkovem kotu

13. January 2010 Komentarji: 1

novo leto januar-zima2009 006Med pesmijo Beli  Božič, ki jo prepevamo pevke našega ženskega zbora Ljubečna na božičnih koncertih, se v mislih popeljem v Matkov kot. Tam smo bile v mesecu novembru na intenzivnih pevskih vajah.

V sobotnem jutru smo se po prijetni vožnji skozi Zgornje Savinjsko dolino, peljale mimo Logarske doline, po zasneženi  gorski cesti do kmetije Matkovih. Kmetija je obdana z mogočnimi gorami, med katerimi kraljuje Ojstrica.

Sprejem na Matkovem

Na domačiji sta nas najprej pričakala dva škotska ovčarja. Prijazna gospodinja Marija nas je sprejela z opojno dišečim, domačim, zeliščnim čajem. Povabila nas je v sobe, ki so lepo opremljene, obložene z lesom in dišijo po svežem perilu. Pevske vaje smo imele v jedilnici, ki je prav tako, kot ostali prostori, opremljena v  naravnem lesu, krasi pa jo velika, topla , kmečka peč, ki je marsikatero izmed nas  spomnila na otroške dni, ali pa na obisk pri dedku in babici. Marsikatero mestno dekle je lahko prvič ležalo na njej.

Pevske vaje

Dopoldanski del naših vaj se je hitro končal, ko so iz kuhinje zadišale dobrote, ki nam jih je za kosilo pripravil gospodinjin brat in  kuhar Peter. Vso hrano, ki jo na tej domačiji ponudijo gostom, pridelajo sami, zato je še bolj okusna. Pripravljena je po starih receptih.

Sprehod v okolici

Prijetno utrujene po domačem kosilu, smo se odpravile na sprehod v okolico, kjer smo uživale ob lepotah narave in si polnile pljuča s svežim zrakom.  Prijazni gospodar Janez nam je razkazal skrbno urejen hlev, poln goveje živine, drobnice in drugih živali. V staji ob hlevu imajo tudi konje in oslico s simpatičnim mladičem, katerega nagajivost smo lahko opazovale že med dopoldansko vajo skozi okno.

Družabni večer

Po popoldanski vaji , se nam je po okusni večerji, v jedilnici pridružila vsa družina. Družabni večer ob petju znanih, lepih in nekaterih, že skoraj pozabljenih, starih ljudskih pesmi, je popestril domači sin Klemen, ki nas je ubrano spremljal na citre. Še pozno v noč je v topli sobi nežno zvenela naša pesem ob zvokih citer,  ki so se s petjem pesmi, kot so Čez zelene trate, Čej so tiste stezice, Beli cvet,…neopazno spojile. Naletaval je sneg in ustvaril romantični zimski večer.

“Glasba” iz hleva

Zjutraj nas je prebudila nežna glasba iz hleva . Zanimivo je bilo opazovati  jutranji utrip na gorski kmetiji. Lakota je iz živali izzvala mukanje, blejanje in meketanje, toda le za kratek čas, saj sta gospodar in žena Marija skrbno in urno nasula krme in slišati je bilo le še kakšnega mladička, ki se je oglašal kot spremljava, ob nežni, pomirjujoči glasbi. Pred odhodom nam je gospodar ponudil svoje ovčje kožice, savinjski želodec in okusen sir. Po kosilu smo se, polne bogatih vtisov, ki bodo ostali v naših srcih, vračale v Celje.

O, spomini …

Kadar naša zborovodkinja, ga. Vida Bukovac želi, da pesmi med vajo zapojemo še posebej čustveno in doživeto, nas spomni na naše prepevanje na Matkovem. In verjemite mi, prav vedno ji čarobno uspe.

Če vas kdaj pot pelje po Logarski dolini in si želite obnoviti življenjsko energijo, ali pa se odpočiti od mestnega vrveža, zavijte na Matkov kot. Hvaležni mi boste, ko spoznate ta KOT, ki še zdaleč ni le  navaden kotiček, ampak je vreden besede “veličasten”, med vsemi temi gorami.

Za ženski pevski zbor Ljubečna zapisala: Vesna Filipovič

Matkov kot – ohranjena lepota tudi za naše zanamce

8. January 2010 Komentarji: 5