Iz drobnice

24. May 2023 Komentarji: 0

Ime operacije: Iz drobnice

Vodilni partner: LAS DOLINA SOČE, Trg Tigrovcev 1, 5220 Tolmin

Društvo rejcev drobnice bovške

Društvo upokojencev Bovec

Občina Bovec

Tine Cuder – nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Dominik Černuta – nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Sodelujoči LAS:

LAS LOŠKEGA POGORJA, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka

Društvo rejcev drobnice Škofja Loka

Janez Bogataj – Kmetija Škundar – ekološka kmetija

Bojan Primožič – Kmetija Pr Andrejc

LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE, Foršt 51, 3333 Ljubno ob Savinji

Klemen Matk – nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Klemen Petek – ekološka kmetija

LAS DOLENJSKE IN BELE KRAJINE, Ljubljanska 26, 8000 Novo mesto

Ciril Totter – nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Izidor Grabrijan – nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji

LAG Regionalkooperation Unterkärnten iz Avstrije

Trajanje projekta:                                          september 2022 – oktober 2024

Upravičena vrednost operacije:                 456.285,28 EUR

Odobrena sredstva:                                      387.842,50 EUR

Projekt sodelovanja je bil odobren na 6. Javnem razpisu za Podukrep 19.3 Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine. Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33154-13/2021/13 dne 14. 6. 2022.

VSEBINA OPERACIJE:

Aktivnosti operacije so namenjene razvoju drobnice na vseh nivojih: osnovne kmetijske dejavnosti, dopolnilne dejavnosti in na področju trženja, vse na temeljih trajnostnega razvoja, v tesni povezavi z ekološko pridelavo in predelavo ter s spodbujanjem kratkih dobavnih verig. Trajnostni razvoj podeželja je tesno povezan z ekološko proizvodnjo. V tej operaciji spodbujamo razvoj, trženje in povezovanje obstoječih ekoloških pridelovalcev in predelovalcev pridelkov in izdelkov iz drobnice.

Spoznanja in pridobljena znanja v operaciji bomo izmenjali med partnerji preko aktivnosti in primerov prenosov znanj (učne ekskurzije in skupno sodelovanje na javnih dogodkih). Za potrebe izmenjave znanja, implementacije le tega, je v operacijo sodelovanja vključena tudi biološka kmetija iz Avstrije znotraj tujega partnerja. Z operacijo dajemo tudi velik poudarek k ciljem strategije “Od vil do vilic”. Predvsem dajemo poudarek na “vilah” s spodbujanjem reje drobnice in ustvarjanju pogojev za predelavo izdelkov iz drobnice. V operacijo se aktivno vključuje 6 ekoloških kmetij in kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi. Te kmetije bodo izvajale modernizacijo.

CILJI OPERACIJE:

Ustvarjanje podlag, ki optimizirajo tri korake: od primarne reje, do predelave in trženja izdelkov drobnice. Za doseganje ciljev je potrebno spodbujati razvoj aktivnosti, ki jih deležniki ciljnih skupin ne izvajajo bodisi ker ne vidijo potenciala, bodisi da je zagon določene aktivnosti za posameznika praktično nedosegljiv. Cilj operacije je razviti nove produkte in storitve, ki so povezane z rejo drobnice te bomo poskušali doseči z aktivnostmi: investicije, izmenjava znanj in izkušenj ter implementacije novih praks.

AKTIVNOSTI OPERACIJE:

A1        Vodenje in koordinacija operacije

Vodenje operacije in koordinacija med partnerji (LAS-i), upravičenci in zunanjimi izvajalci bodo potekali skozi celotno obdobje izvajanja operacije. Poleg redne komunikacije med partnerji in upravičenci (preko e-pošte, telefona, zoom aplikacije) se bodo le ti tekom izvajanja operacije redno sestajali na delovnih sestankih. Vsak partner bo skrbel za redno komunikacijo s svojimi upravičenci, LAS Dolina Soče pa bo zadolžena za koordinacijo med vsemi partnerji, sklicevala in vodila bo delovne sestanke ter izvajala druge koordinacijske aktivnosti.

A2        Izmenjava izkušenj in prenos znanja

  • Ogledi dobrih praks med LASi s področja reje in predelave drobnice in izdelava dokumenta Prenos znanj in dobrih praks razvitih v okviru projekta Iz drobnice na območju LAS partnerjev v operaciji.
  • Predstavitev proizvodov iz drobnice na javnih prireditvah.
  • Strategija razvoja drobničarstva škofjeloškega območja z akcijskim načrtom.
  • Prenos znanj z ogledi dobrih praks, območje Posočje, območje Solčavsko, območje Bele Krajine.
  • Udeležba kmetov na predstavitvenih prireditev drobnice.
  • Organizacija in izvedba Festival Bicka.
  • Organizacija regijskega posveta – posvet s predstavitvijo novih izdelkov in blagovno znamko.
  • Organizacija regijskega posveta – tema pozitivni vplivi reje drobnice na ohranjanje krajine, preprečevanja zaraščanja območja. Drobnica kot orodje za ohranjanje kulturne krajine, posvet z ogledom dobrih praks.

A3        Izobraževanja in razvoj produktov

  • Drobnica in dvig prepoznavnosti: ozaveščevalne in predstavitvene aktivnosti za izdelke drobnice za potrošnike in strokovno javnost (javne prireditve …).
  • Razvoj in dodelava celostne podobe za zaščitene izdelke drobnice (bovški sir, ekološki izdelki, ipd.), ozaveščanje potrošnikov.
  • Drobnica in gastronomija: predstavitveni video s predstavitvijo izdelkov in možnosti za uporabo v kulinariki, izvajanje gastronomskih dogodkov za strokovno in širšo javnost, izvajanje promocijskih dogodkov na javnih prireditvah (predstavitev eko drobničarskih kmetij ter pridelkov in izdelkov).
  • Drobnica in novi produkti: razvoj novih produktov (sladoled iz kozjega mleka, eko konditorski izdelki iz sirotke …).
  • Za razvoj drobnice: ogled dobrih praks na območjih med partnerji in izven (reja drobnice, trženje v kratkih verigah.
  • Izvajanje izobraževanj na temo reje drobnice, pašništva in travništva.
  • Izvajanje izobraževanj na temo mesne in mlečne predelave drobnice in dop. dej. na kmetiji.
  • Izvajanje izobraževanj za ranljive skupine: etno drobnice: prikazi obdelave volne – pletenje, filcanje.
  • Kulinarične delavnice priprave jedi iz drobnice, za gostince, za potrošnike.

V projekt vključeni kmetiji bosta odprli svoja vrata za vrtce in osnovne šole, ki se želijo prek vida, sluha, dotika, okusa, vonja in sodelovanja spoznati z ovcami in kozami, kako jih pasti, nahraniti, negovati, pomolsti. Dva razvita programa »na pašniku z drobnico« bosta cilji skupini na primeren način predstavila pomen drobnice tako z gospodarskega, okoljskega in prehranskega vidika. Z malico mlečnih izdelkov iz drobnice bomo prispevali k spoznavanju pestrosti prehranskih izdelkov iz drobnice ter tako približali prehranske izdelke iz drobnice tudi mlajšim.

Društvo upokojencev Bovec, ki bo sodelovalo pri raziskavi uporabe izdelkov iz drobnice na Bovškem med starejšimi. To je območje, kjer se redi največ drobnice v Sloveniji. Sodelovali pri usposabljanju starejših občanov iz pripravi jedi iz drobnice. Z aktivnostmi bodo poskušali vplivati na prehranjevalne navade, ki bodo rezultirale na večji uporabi izdelkov iz drobnice.

A4        Naložbe v razvoj drobnice

Omogočanje pogojev za znižanje stroškov in dvig kakovosti primarne proizvodnje in predelava v izdelke iz drobnice. Prispevanje k horizontalnim ciljem v sklopu inovativnih investicij in aktivnosti za ohranjanje in spodbujanje zelenih delovnih mest in dvig dodane vrednosti:

LAS Doline Soče

  • Pilotna nabava mobilne hladilnice za prevoz živil višjega tveganja (meso drobnice, sir, itd.)
  • Urejanje pogojev za primarno proizvodnjo reje drobnice (urejanje površin in dostopov do površin v zaraščanju, ki omogočajo kakovostnejšo rejo drobnice (npr. urejanje dokumentacije za dostopno gozdno cesto na ovčjo planino Golobar)
  • Muzej sirarna Ravni laz – elektrifikacija objekta
  • Sirarski kotel 300l

LAS loškega pogorja

  • Mobilna sušilna naprava za sušenje bal
  • Kosilnica
  • Zgrabljalnik, mulčer, kolesa za kosilnico za strma pobočja, transportni plato

LAS Dolenjska in Bela krajina

  • Pomivalni stroj za mlekarno
  • Zorilna komora
  • Zorilna omara za jogurte
  • Sirarski kotel 120l
  • Posnemalnik za mleko, 10l
  • Avtomobil s hladilno komoro za prevoz živil višjega tveganja
  • Pinja za maslo
  • Polica za zorilno omaro

LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline

  • Linija za sladoled
  • Prodajni avtomata za prodajo sladoleda
  • Avtomat za mlečne produkte
  • Jasli za seno na kolesih
  • Kvadratne jasli s streho za ovce

A5        Informativne in motivacijske aktivnosti

  • Sodelovanje pri snemanju in izdelava 3 kratkih filmov na temo drobničarstva ter izdelava zloženke (Škofjeloško)
  • Predelava kozjega mleka – film (Solčavsko)
  • Priprava brošure – prehranski izdelki iz drobnice (Bela krajina)
  • Pet spotov priprave jedi Iz drobnice (Posočje)

A6        Promocija operacije in projektnih aktivnosti

  • Fotografije in odkup fotografij
  • Oblikovanje motiva za promocijski material
  • Promocijski material – (lončki z logotipom, lesena igra jo-jo z dotiskom)
  • Promocija projekta na spletnih straneh, FB, članki v lokalnih medijih
  • Nakupovalne torbe, 400 kos

Operacija strmi k razvoju novih produktov in uvedbi novih pristopov za ohranjanje, varovanje in primerno rabo naravnih virov. Vključene kmetije in drugi v operacijo vključeni deležniki, se bodo posodobili z novo opremo in stroji, s katerimi bodo znižali stroški pridelave za osnovno krmo drobnice, posledično se bo izboljšal krmni obrok ter dvignila kvaliteta izdelkom iz drobnice (meso, mleko, …). Razvili se bodo novi kvalitetni izdelki iz drobnice, kot na primer sladoled iz kozjega mleka. Skozi investicije se bodo vzpostavljala zelena delovna mesta, izdelkom iz drobnice bomo povečali njihovo dodano vrednost, še posebej preko novih tržnih niš.

SKUPNI REZULTATI OPERACIJE:

  • modernizacija kmetij in kmetij z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (drobnica),
  • uvajanje novih produktov (iz ovčje sirotke, sladoled iz kozjega mleka, …),
  • nove možnosti trženja mesa drobnice (nabava hladilnih sistemov za transport mesa),
  • modernizacija predelave mleka v mlečne izdelke (iz drobnice),
  • ozaveščanja in izobraževanja ranljivih skupin o drobnici (mladi in upokojenci),
  • izmenjava izkušenj med v operacijo vključenimi partnerji (stroka) ter prenos znanja,
  • preprečevanje zaraščenosti na težjih dostopnih kmetijskih površinah,
  • skupen dokument Prenos znanj in dobrih praks razvitih v okviru projekta,
  • izdelani bodo promocijski spoti s predstavitvijo uporabe drobnice (načini uporabe v kuhinji in konfekcija jagenjčka),
  • promocijske aktivnosti (predstavitve rezultatov v lokalnih mediji na območju sodelujočih partnerjev).

KORISTI ZA OBMOČJE:

Reja drobnice je zelo pomembna gospodarska panoga predvsem na kmetijskih območjih s težjimi pogoji kmetovanja. Dejstvo je, da je osnovna reja mesnega tipa drobnice žal panoga z zelo nizko dodano vrednostjo. Ekonomska upravičenost se začne pri velikih čredah. Zato je potrebno izvajati aktivnosti, ki bodo dvignile dodano vrednost same proizvodnje kot predelave.

Investicij na ekoloških kmetijah in javno dobre investicije (doprinos k zagotavljanju trajnostnih zelenih delovnih mest), se bodo izvedle z namenom spodbujanja razvoja produktov iz drobnice. Tem investicijam bodo sledile mehke vsebine, ki bodo preko raziskav, izobraževanj in promocijskih aktivnosti poskrbele za dvig prepoznavnosti produktov iz drobnice. Ker bo vsako območje razvijalo specifične in različne produkte se bomo na javnih prireditvah partnerjev srečali in predstavili izvedene aktivnosti predvsem preko raziskav na področju gastronomije, saj je ključ za dvig dodane vrednosti ravno v inovativnosti prehrane.

(Slovenščina) Projekt Na kmetijo!

11. February 2020 Komentarji: 0

Predokus Matkova

12. March 2010 Komentarji: 4

Megleno morjeDanes zjutraj smo se zbudili nad morjem. Morje zaliva doline. Nekaj novega snega je pokrilo kopnice, ki so se naredile na strmih sončnih legah. Divjad spet obiskuje krmišča, kjer najde otavo. Kratek jutranji obhod okrog doma, je odkrival sledi, ki so jih zapustili ljudje in živali.

Na podstrešjih samevajo orodja, ki že dolgo ne služijo več svojemu namenu. Stoletja  je leseno kolo poganjalo svet, mline, žage, slamoreznice, mlatilnice. Na Solčavskem so iznajdljivi predniki skrbno koristili vodno moč za pogon preproste, a nujne mehanizacije. Ostrešja naših poslopij so lesana. Stene so oplankane z lesenimi plankami. Neusmiljeno kljubujejo vetru, soncu, dežju in snegu.

Foto: K. Matk

Križ sameva pri bajti v Matkovem kotu. V ozadju se bleščijo v soncu: Savinjek, Matkovo okno, Hudi prask, Hude  dane, Mrzla gora in Krnička gora. Pod smrekovim gozdom, v zavetju gora je stisnjena gruča poslopij. Veter je nov sneg spihal, s streh.

Stric moje mame Robanov Joža je takole zapisal v Preprostih zgodbah s solčavskih planin: Tole so mi pripovedovali naša mati: “V mojih mladih letih so bila vremena zelo huda. Zime so bile takrat zelo hude. Snega je dostikrat padlo toliko, da ljudje brez krpljev niso mogli nikamor. Nekoč je šel Lojz iz Solčave domov. Po Riflu gor je še nekako gazil, ko je prišel do njiv, pa ni mogel več naprej. Tedaj se je domislil, zlezel na plot in po vrhu plota srečno prišel do doma.”

Poslopja so bila grajena zelo močno, a kadar je zapadlo snega več metrov na debelo, so bili ljudje le v skrbeh, da bo kak grušt polomilo. Raz lesene strehe, s škodlami krite, sneg ne zdrkne rad. Če ga je bilo na strehi zelo na debelo so ga raz streho žagali. To so storili tako, da so na vsako stran strehe postavili dolgo lestev, po njih sta zlezla dva možaka na vrh strehe in z dolgo vrvjo žagala sneg tesno pri skodlah od slemena navzdol. Ko sta ga tako odžagala do kraj strehe, je zdrsnil na tla in poslopje je bilo razbremenjeno.

Foto: Klemen Matk

Nevarnosti snežnih plazov na Solčavskem

3. March 2010 Komentarji: 1
foto: J. Medvešek

foto: J. Medvešek

V teh dneh je v Solčavskih planinah precej nevarno. Pred nekaj dnevi sta zaradi hoje po izpostavljenih snežiščih in plazu, ki se je sprožil,  življenje izgubila dva planinca v Raduhi.

Temperature so se nekoliko dvignile in zjužen sneg se plazi. Tudi kadar so temperature precej nižje lahko obstaja nevarnost plazov, saj  suh sneg, ki se ne sprime s podlago tudi rad zdrkne v dolino.

Mnogi mislijo, da je nevarna le hoja v visokogorje, vendar nas plaz lahko preseneti tudi v nižje ležečih  gozdovih. Kadar pritisne kakšno jugovno vreme domačini nikoli po nepotrebnem ne silimo na kraje, ki so nevarni glede plazov. Spomladi, ko se sneg tali in ko menimo, da je nevarnoast plazov mimo, moramo biti pozorni tudi na krušenje kamnov, ki zaradi delovanja zimske zmrzali letijo proti dolini.

O velikih količinah snega, ki pozimi pride v dolino pa se lahko (ampak šele spomladi, ne sedaj!) prepričate z obiskom Matkovega škafa. Posebno lep in zanimiv je Škaf konec maja ali v začeteku junija. Prav posebno velik pa letos najbrž ne bo, ker višje v planinah ni prav veliko snega. Kaj več si  o temi plazovi lahko preberete na www.Hribi.net.

Lunarni les

26. February 2010 Komentarji: 2

V četrtek, 28.1.2010 je bil po luni pravi dan za sekanje lesa za gradbene konstrukcije. Lesu, ki je posekan v skladu s starodavnimi navodili, ki upoštevali tudi lunine mene, mi rečemo kar lunarni les.

Postopke pri pripravi lesa so včasih upoštevali vsi v verigi,  ki so pripravljali les. Olcarji so les posekali. Na žagah so ga žagmeštri skrbno zrezali in zravnali, tako, da se je les kvalitetno sušil. Tesarji in mizarji pa so ga z veliko mero znanja in občutka za lepoto vgradili v stavbe, pohištvo, glasbila.

Vedno pogosteje se dogaja, da ljudje pri gradnji svoje hiše, poiščejo les, ki  je pripravljen po starodavnih navodilih.

Kako les pripravimo na Solčavskem?

Na Solčavskem kmetje za gradnjo in popravilo svojih objektov še vedno pripravljamo lunarni les po izročilu prednikov. Zadnje čase  poskušamo ustreči zahtevnejšim kupcem in les pripravimo po teh starih postopkih tudi zanje.

Drevesa izberemo glede na potrebo gradbenih konstrukcij. Drevesa posekamo in jih vsaj kakšen mesec pustimo v vejah. Po odstranitvi vej, debla razmerimo glede na debelino in dolžino, tako da dobimo optimalni izkoristek. Tako pripravljen les že v gozdu izgubi nekaj napetosti, ki v lesu nastanejo z rastjo. Paziti  moramo, da podrto drvje ni podrto kot kakšna brv. V takem lesu se ustvari napetost, tudi če je v času rasti ni bilo. Že v gozdu se vsak hlod označi, tako, da žagarji vedo kakšne dimenzije iz hloda pričakujemo. Po končanem razrezu, je ostanke lubja potrebno odstraniti in les skrbno zložiti na zračen kraj. Pozimi se les na zraku lepše suši, kot v ostalih letnih časih.

Lunarni les je boljši

Prepričani smo, da je lunarni les boljši od lesa, ki je posekan kadarkoli v letu. Visokogorske smreke rastejo enakomerno z izrazito ozkimi branikami. Tak les je trpežnejši bolj trajen kot les, ki je hitre rasti z širokimi branikami. Na posebnih rastiščih se najde tudi kašna resonančna smreka, ki je primerna za izdelavo glasbil.

Potrebno bo osveščati ljudi, da bodo ljudje za svoja bivališča sami izbirali les iz svojega okolja. Posebno doživetje je hoditi po gozdu in izbirati drevesa za svoj novi dom, za mizo za katero se bo vsak dan zbirala družina, za posteljo, v katero ležeš k počitku…

Pri pripravi lesa lahko porabnik sodeluje od začetka do konca, kar končnemu izdelku daje poseben čar in vrednost. Tako pripravljen les je kvalitetnejši, priprava terja posebno skrb, velikih količin se na ta način ne da pripravljati. Drevesa v višjih legah za svojo zrelost potrebujejo tudi 180 let.

Spreminjanje gozda

Tudi po nekaj letih, ko smo drevesa izbrali in posekali,  je zanimivo obiskati te kraje in opazovati, kako se gozd spreminja. Včasih se nam zgodi, da se na krajih, ki so nam bili dobro znani, svet obrne na glavo. Drevesa, ki smo jih pred leti komaj opazili, so zrasla in dala gozdu novo podobo. Tako nam sprehod po leseh, pričara v spomin vrsto dogodkov in občutkov, na katere smo že skoraj pozabili.

Ekološki jabolčni sok – mošt z Matkove kmetije

4. January 2010 Komentarji: 0

JABOLKA Pridelki letošnjega leta so kar dobro napolnili kašte. Sadno drevje je na Matkovem to leto dobro obrodilo.

Jabolka smo pobrali in jih večino sprešali na kmetiji Edija Geržine. Na sadjarski kmetiji, kjer se profesionalno ukvarjajo s predelavo sadja v sokove, so ves sok pasterizirali in napolnili v lične steklenice. Preše so dale dobrih sedemsto litrov mošta, ki je že spravljen v naši kleti.Tako predelan sok se lepo drži in brez težav ga ohranimo dve leti.

Visokodebeljni sadovnjakNaša jabolka rodijo vsako drugo leto. Imamo precej sadnega drevja največ črešn, pa jabolk in hrušk. Star ati Joža in njegovi bratje, tudi moj oče so imeli posluh za gojenje sadnega drevja. V tako posebnih rastnih razmerah je gojenje sadnega drevja tek na dolge proge. Drevje mora biti trdoživo, zmožno prenašati težke vremenske razmere, zato so vsa naša drevesa visokodebelna. Nikoli jih ne škropimo, tako da so naša jabolka zdrava, ekološka, primerna za predelavo v sok, mi mu rečemo mošt.

Pridelki v kaštiJabolka so nekoliko manj sladka, tako da je naš mošt nekoliko bolj kisel in ne povzroča prebavnih težav. Večino tega soka porabimo doma – zase in za naše goste. Mošt iz Matkovega kota je nekaj posebnega, podobno kot macesen, ki je v teh hribih najbolj trdoživ.

Damjana, hvala za pomoč

10. October 2009 Komentarji: 4

na MatkovemTe dni smo čisto po naključju, dobili dobro pomoč za delo. Damjana se je pri delu zelo hitro znašla in poprijela pri hišnih delih.

Njeno doživljanje pri nas si lahko preberete na njenem blogu.

Veseli smo, da se je opogumila priti in se ji zahvaljujemo za pomoč.

Matkovi

Oj, gozdovi…

10. October 2009 Komentarji: 0
huda jama
Naši gozdovi pozimi

Te dni je bil pri nas na obisku gozdar iz Schwarzwalda. Včeraj zvečer sva si utrgala nekaj časa in sva šla malo po leseh. Naše gozdove gospod pozna že od prej, ko so v slovenske gozdove prišli na ekskurzijo nemški gozdarji.  Gozdove opazuje z  občudovnjem: rastišča, reakcijo narave na človekovo poseganje, način gospodarjenja

Z veseljem sem mu prisluhnil in poslušal njegovo filozofijo in prišel do zaključka, da imamo različne pristope do gospodarjenja in življenja v gozdu. Ne bi si upal trditi, da je ena teorija pravilna druga pa ne. Že dva gozdarja slovenskih šol imata na določen del gozda različne pristope gospodarjenja. Mi, ki tukaj živimo z gozdom, imamo na gospodarjenje spet svoj pogled.

Do zadnjih polic poznamo svoje posestvo, opazujemo življenje in se odločamo v najboljši veri, da bo sečnja, poleg pridobljenega lesa, v gozdni prostor prinesla čimmanj negativnih vplivov. Res se včasih kakšen del zaradi poseganja v gozdove precej spremeni ampak skozi čas pridobi nove, mogoče drugačne kvalitete, ki so za prisotnost človeka dobrodošle.

Naši predniki so pri gospodarjenju z gozdovi imeli precej bolj proste roke, kot jih imamo mi danes. Gozd takrat gospodarsko ni bil toliko v uporabi kot je danes. Kljub temu so ga zelo krčili, zelo velike površine so posekali in požgali, v to zemljo pa sejali žita. Takšne njive so imenovali novine. Vsepovsod, kjer so bile včasih novine, sedaj rastejo lepi gozdovi.

Želim povedati, da pri gospodarjenju z gozdom na dolgi rok ni toliko bistveno kakšen gospodarski pristop uberemo, gozd in drevesa si kmalu vzamejo svoj prostor. Kakšna napaka se res malo dlje časa pozna, tako da ponovno žanjemo želene sadove pozneje, kot bi jih po optimalnem predvidevanju, ampak tudi čas mirovanja, ko se zdi, da se nič ne dogaja, je dragocen čas in potreben za zdravo delovanje gozdov in živali.

Posledice dobrega ali slabega gospodarjenja so vidne na daljši rok, odgovornost za to nosimo na koncu samo lastniki, nobena druga strokovna služba, zato se mora gospodar sam odločiti, kaj bo v kakšnem delu gozda želel dogoročno imeti. V Schwarzwaldu imajo ljudje pri gospodarjenju z gozdom bolj proste roke kot pri nas. Tudi v Sloveniji si gospodarji, ki gospodarimo z gozdom tega želimo.

Jesen – čas pospravljanja pridelkov

28. September 2009 Komentarji: 3

Jesen je tukaj. Začeli smo s pospravljanjem pridelkov.

krompir

Krompir

Zribali smo že nekaj zelja, tudi krompirja je že nekaj v kleti. Ozimnica bo letos dobra.  Jeseni je pravo zadovoljstvo, pobirati in shranjevati pridelke. V kuhinji diši po vkuhani zelenjavi.

Posebej ponosni smo, na pridelke, ki jih pridelamo na tej nadmorski višini – 1165 m brez uporabe kemičnih sredstev. Pridelujemo jih po ekoloških smernicah in držimo se tudi navodil za biodinamično kmetovanje, tako, da so pridelki zdravi in polnovredni z hranili.

Tudi to jesen sta prišla k nam dva moža iz Nemčije – prostovoljca, ki nam pomagata pri različnih opravilih. Reinhold in Hans. jesenski pridelki 012

Ravno danes smo imeli tudi kontrolni pregled kmetije. Od leta 1999 smo že vključeni v kontrolo ekološkega kmetovanja.  Desetletno obdobje je čas za razmislek…

Če pomislim, kaj se je v teh desetih letih spremenilo? Prav veliko ne, posebej pri načinu obdelave zemlje in pridelave ne. Precej pa se je spremenilo v glavah. Še bolj smo prepričani, da je k  pridelavi hrane potrebno pristopati z veliko skrbjo za zdravo, človeku primerno hrano, pridelano brez pesticidov. Nujno je, da ohranimo semena, ki so jih negovali že stoletja pred nami in ki jij je ustvaril Stvarnik. Vedno bolj trdno smo prepričani, da moramo zemljo ohraniti zdravo, živo in vitalno. Odločno moramo zavrniti industrijsko gensko spremenjen semenski material in stremeti k čimvečjim ekološkim regijam. Tako bomo zase in za svoje naslednike naredili  največ.

O kakih posebnih viških pridelkov v teh krajih ne moremo razmišljati. Na kmetiji Matk vzrejamo jagneta, nekaj telet, prašičev, zelenjave. Večinoma izdelkov predelamo doma. In če boste prišli k nam na oddih, boste postreženi tudi z doma pridelanimi izdelki.

paradižnik

Paradižnik

Film o Solčavskem na RTV Slovenija

9. September 2009 Komentarji: 0

Matkov kot (pogle z Matkovega škafa)Pred nekaj dnevi je RTV Slovenija v oddaji o turizmu “Na lepše” objavila zelo lepo reportažo o Solčavskem – vencu treh dolin (Robanov kot, Logarska dolina, Matkov kot) v zavetju Kamniško-Savinjskih Alp.

Oddaja je zaradi izjemno lepih posnetkov narave, nastopa otrok in odraslih v naši značilni govorici, predstavitvi naših turističnih znamenitosti, … vredna ogleda.

V njej “nastopa” tudi “Matkova domačija” in prav mi bomo gostili dve osebi (nočitev z zajtrkom), ki bosta pravilno odgovorili na nagradno vprašanje. Pravilno odgovorite na vprašanje: “Katera je najvišje ležeča kmetija v Sloveniji?“  Morda se vidimo prav z vami. Odgovor pošljite na e-naslov: nalepse@rtvslo.si
NAMIG: Nismo mi, četudi se ji z našimi 1165 m kar precej približamo.

Oglejte si lep film o Solčavskem (dolg 28 minut). Mi nastopamo v 21. minuti – da nas lažje najdete :)

Dobrodošli na Solčavskem.


Misel

Verjetneje je, da vas bo bolj motiviralo prečkanje ovir kot napredovanje v miru. — Voltaire

Oblak značk


Skavti na Matkovem

Skavti smo kar redni gostje na Matkovem. Skoraj vsako leto pridemo na to visokogorsko kmetijo. Vedno smo toplo sprejeti. V mesto odidemo navdušeni z mislijo na prihodnje srečanje. V začetku julija v Matkovem kotu taborimo. Ali si je mogoče zamisliti kaj lepšega?

- Aleš Čerin

Translate Page

    Translate to:


Izdelava strani: www.edusatis.si