Nekaj utrinkov raz Matkovo

Objavljeno: 12. März 2010

Deli s prijatelji:bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark bookmark

Megleno morjeDanes zjutraj smo se zbudili nad morjem. Morje zaliva doline. Nekaj novega snega je pokrilo kopnice, ki so se naredile na strmih sončnih legah. Divjad spet obiskuje krmišča, kjer najde otavo. Kratek jutranji obhod okrog doma, je odkrival sledi, ki so jih zapustili ljudje in živali.

Na podstrešjih samevajo orodja, ki že dolgo ne služijo več svojemu namenu. Stoletja  je leseno kolo poganjalo svet, mline, žage, slamoreznice, mlatilnice. Na Solčavskem so iznajdljivi predniki skrbno koristili vodno moč za pogon preproste, a nujne mehanizacije. Ostrešja naših poslopij so lesana. Stene so oplankane z lesenimi plankami. Neusmiljeno kljubujejo vetru, soncu, dežju in snegu.

Foto: K. Matk

Križ sameva pri bajti v Matkovem kotu. V ozadju se bleščijo v soncu: Savinjek, Matkovo okno, Hudi prask, Hude  dane, Mrzla gora in Krnička gora. Pod smrekovim gozdom, v zavetju gora je stisnjena gruča poslopij. Veter je nov sneg spihal, s streh.

Stric moje mame Robanov Joža je takole zapisal v Preprostih zgodbah s solčavskih planin: Tole so mi pripovedovali naša mati: “V mojih mladih letih so bila vremena zelo huda. Zime so bile takrat zelo hude. Snega je dostikrat padlo toliko, da ljudje brez krpljev niso mogli nikamor. Nekoč je šel Lojz iz Solčave domov. Po Riflu gor je še nekako gazil, ko je prišel do njiv, pa ni mogel več naprej. Tedaj se je domislil, zlezel na plot in po vrhu plota srečno prišel do doma.”

Poslopja so bila grajena zelo močno, a kadar je zapadlo snega več metrov na debelo, so bili ljudje le v skrbeh, da bo kak grušt polomilo. Raz lesene strehe, s škodlami krite, sneg ne zdrkne rad. Če ga je bilo na strehi zelo na debelo so ga raz streho žagali. To so storili tako, da so na vsako stran strehe postavili dolgo lestev, po njih sta zlezla dva možaka na vrh strehe in z dolgo vrvjo žagala sneg tesno pri skodlah od slemena navzdol. Ko sta ga tako odžagala do kraj strehe, je zdrsnil na tla in poslopje je bilo razbremenjeno.

Foto: Klemen Matk

Značke: , , , , , , , , , , ,

Komentarji (4) na: “Nekaj utrinkov raz Matkovo”

  1. Aleš Čerin
    Mär 15, 2010

    Klemen, lepe fotke… Pri vas je še prava zima… Kaj res pride pomlad šele čez kakšen mesec? Sredi aprila?


  2. Klemen Matk
    Mär 15, 2010

    Ja res je! Pri nas pomlad pozno pride in zelo hitro gre, Naša stara mama Slavka, je še rekla “vigred”… Vigred bo pa vse cvetelo. Zdaj se nam pa že arhaično čuje….


  3. Aleš Čerin
    Mär 15, 2010

    Klemen, pridem malo naokoli … Morda še ta teden. Bom videl kako mi bo kaj zneslo.

    Ja, vigred je zelo arhaično. Pravzaprav še jaz komaj vem, moji otroci pa … se mi zdi da ne več. Jih bom preizkusil :)


  4. Marija Juvan
    Aug 13, 2012

    Klemen, hvala za gostoljubnost, prijetno preživete dneve, za večer s citrami, skratka za vse, lepo je pri vas, še pridem…..pozdrav vsem, še posebej tvoji zlati mami



Komentirajte

Misel

Treba je mnogo preprostih besed kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota. — Tone Pavček

Oblak značk


Skavti na Matkovem

Skavti smo kar redni gostje na Matkovem. Skoraj vsako leto pridemo na to visokogorsko kmetijo. Vedno smo toplo sprejeti. V mesto odidemo navdušeni z mislijo na prihodnje srečanje. V začetku julija v Matkovem kotu taborimo. Ali si je mogoče zamisliti kaj lepšega?

- Aleš Čerin

Translate Page

    Translate to:


Izdelava strani: www.edusatis.si