Jesen – čas pospravljanja pridelkov

28. September 2009 Komentarji: 3

Jesen je tukaj. Začeli smo s pospravljanjem pridelkov.

krompir

Krompir

Zribali smo že nekaj zelja, tudi krompirja je že nekaj v kleti. Ozimnica bo letos dobra.  Jeseni je pravo zadovoljstvo, pobirati in shranjevati pridelke. V kuhinji diši po vkuhani zelenjavi.

Posebej ponosni smo, na pridelke, ki jih pridelamo na tej nadmorski višini – 1165 m brez uporabe kemičnih sredstev. Pridelujemo jih po ekoloških smernicah in držimo se tudi navodil za biodinamično kmetovanje, tako, da so pridelki zdravi in polnovredni z hranili.

Tudi to jesen sta prišla k nam dva moža iz Nemčije – prostovoljca, ki nam pomagata pri različnih opravilih. Reinhold in Hans. jesenski pridelki 012

Ravno danes smo imeli tudi kontrolni pregled kmetije. Od leta 1999 smo že vključeni v kontrolo ekološkega kmetovanja.  Desetletno obdobje je čas za razmislek…

Če pomislim, kaj se je v teh desetih letih spremenilo? Prav veliko ne, posebej pri načinu obdelave zemlje in pridelave ne. Precej pa se je spremenilo v glavah. Še bolj smo prepričani, da je k  pridelavi hrane potrebno pristopati z veliko skrbjo za zdravo, človeku primerno hrano, pridelano brez pesticidov. Nujno je, da ohranimo semena, ki so jih negovali že stoletja pred nami in ki jij je ustvaril Stvarnik. Vedno bolj trdno smo prepričani, da moramo zemljo ohraniti zdravo, živo in vitalno. Odločno moramo zavrniti industrijsko gensko spremenjen semenski material in stremeti k čimvečjim ekološkim regijam. Tako bomo zase in za svoje naslednike naredili  največ.

O kakih posebnih viških pridelkov v teh krajih ne moremo razmišljati. Na kmetiji Matk vzrejamo jagneta, nekaj telet, prašičev, zelenjave. Večinoma izdelkov predelamo doma. In če boste prišli k nam na oddih, boste postreženi tudi z doma pridelanimi izdelki.

paradižnik

Paradižnik

Preizkus delovnih sposobnosti psov pasme Border Collie

20. September 2009 Komentarji: 0

Včeraj ja na Jezerskem na kmetiji Kovk, potekal že tretji preiskus delovnih sposobnosti psov za pašo. Kovkovi so organizirali srečanje že tretjič. Pse preizkuša Martina Bossi iz Italije.

http://www.youtube.com/watch?v=M1MtFDXreQU&feature=related

 

Ira

Ira

Pred desetimi leti sem iz Irske na kmetijo Matk, pripeljal psičko Iro. Z njeno hčero Eto sem včeraj šel na ta preizkus. Glede na to, da je bila naučena sproti doma, so določene stvari pri njej bile pomanjkljive. Ima pa dober instinkt in želi sodelovati, tako da je bila  Eta pohvaljena. Z intenzivnejšim delom bi se pomanjkljivosti kljub šestim letom starosti, dale odpraviti. Predstavitev je bila zelo zanimiva, tako da kar spodbudi človeka k aktivnosti. Predvsem pa dvigne začudenje in spoštovanje do te pasme psov.

Tudi druženje je bilo prav prijetno. Prireditev je lep zgled, kako izkoristiti kvalitete kmetije za nove dejavnosti. S takim sodelovanjem se razvija povezava med ljudmi,  tudi za druge priložnosti. Počasi bi lahko začeli graditi naprej - direktno vez od kmeta, do porabnika zdravo pridelane hrane.

Za gostoljubje in organizacijo se zahvaljujemo Kovkovim Janezu in Eveline Smrtnik in jima pri delu želimo veliko uspehov in zadovoljstva.

Strategija slovenskega kmetijstva

14. September 2009 Komentarji: 1

Oblikuje in sprejema se nova strategija slovenskega kmetijstva. To je delo, ki se ga skoraj ne bi bilo za lotiti,  kljub temu pa je neka smer – politika pri tem nujna. Veliko strategij je napisanih… izvedbe pa nekako ne doživijo ali pa različni lobiji dosežejo, da do realizacije ne pride. Hkrati je načrtovanje kmetijske politike tako občutljivo, da se ob napačnih odločitvah lahko znajdeš v veliki družbi strokovnjakov, ki so na kmetijstvu delali razne poskuse od leta 1945 naprej.

Kljub vsem poskusom v preteklosti, da bi kmetijstvo izenačili z industrijo, se je to izvilo iz objema drznih ideologov…  in živelo.  

pluženje snega

pluženje snega

Zdi pa se mi,  da smo sedaj v podobni situaciji, kot v preteklosti.  Kmet zaradi organiziranosti kmetijstva kakršno je,  izgublja svojo samostojnost.  Za pridelke,  ki jih prideluje, dobi smešno nizka plačila.  Za razliko do polne cene izdelkov in za delo na težko obvladljivih površinah dobi subvencije.  Zaradi prejemanja javnega denarja je kmet pod stalnim drobnogledom. Inšpekcijske službe pridno kontrolirajo, pri katerem standardu kršimo pravila. Prav odvali se kamen od srca, ko kontrolni pregled mine brez večjih pripomb.

Sam ne najdem kakšne super rešitve in določena podpora kmetovanja v takih predelih kot je Solčavsko bo najbrž še naprej nujno. Kljub vsemu pa je za kmetovanje potrebno še nekaj več.  Ljubezen in trud. Na poti Na Štajersko v avtu me je v soboto razveselila ta oddaja na radiu ognjišče.  Prisluhnite ne bo vam žal. http://audio.ognjisce.si/index.php?l=8&p=Nas_gost/ng_2009_09_12_Roman_Stabuc_vinogradniski_strokovnjak_celota.mp3&m=1 Brez spoštovanja truda in dela naših prednikov bo tukaj težko vzdržati.  Prav vsaka generacija mora z ljubeznijo gledati,  da se ob dedovanju kmetija obdrži, da se je ne razdeli kot delnice v kakšni firmi in da se ne izčrpa do zadnjih kotičkov. In vsak prevzemnik posestva, pri tem prevzame na pleča spoštovanje do predhodnih generacij.

V povezovanju z drugimi panogami – turizem,  obrt - bo kmetijstvo najbrž našlo svoje mesto.  V preteklosti je kmet  živel od tega kar je pridelal, primarne kmetijske pridelave. Vedno bolj pogosto pa se dogaja, da k tej osnovni pridelavi nujno pridejo še razne storitve,  ki ob tem osnovnemu pridelku kmetu zagotovijo ustrezen dohodek. To pa ima tudi svojo ceno.  Odgovornosti se potencirajo;  znanje,  ki ga mora kmet imeti je ogromno… povsod ne more biti profesionalen in tako stvari tečejo po svoje. Vvseh poklicih pa se menda išče vrhunskost.- mogoče tudi preprostost… vsaj morala bi se. Upam da  bomo ob vsem spreminjanju politik, znali ohraniti naše kmetije žive in vitalne.

Ravno včeraj smo se odpravljali z Ravne planine… bilo je posebno. Vreme malo dramatično…  jesenske trave,  smreke v kapljicah, ki jih je zapustila rahla megla. Vprašal sem se,  kaj nam manjka na tej lepi slovenski zemlji, da se udinjamo direktivam,  standardom, da kandidiramo na razpise in vstopamo v ta zglobalizirani krog.  Kako, da naše delo ni vredno pravega plačila, kot se v svetu spodobi.

Ob tem sem se spomnil tudi gospoda Ivana Omana, ki je govoril o navezanosti kmeta na zemljo, ki jo obdeluje in s tem na ljubezen do domovine, naroda in jezika. Zaželel sem si, da bi novo strategijo kovali ljudje, ki bi iskreno hodili po stopinjah g. Omana. Kmetijstva res ni za enačiti z industrijo ali delnicami.

Pri kovanju strategije slovenskega kmetijstva  želim vsem vanjo vpetim in vpletenim veliko preudarnosti in modrosti.

Srečanje Golerjevega sorodstva

11. September 2009 Komentarji: 3

Preteklo nedeljo, 6.9.2009 smo se v Železni Kapli srečali sorodniki in prijatelji Golerjeve rodbine. Srečanje se je začelo s  sveto mašo, nadeljevalo pa se je v gostilni Podobnik, kjer smo ob kosilu, prijetno poklepetali o tem in onem. Sorodstvo je raztegnjeno, domala po vsej Evropi tako, da vseh sorodnikov ni bilo.  Domačija kjer so živeli Golerjevi predniki je opuščena, zidovje poslopij je še vidno. Po drugi svetovni vojni, nasledniki posestva  niso obnovili. Dom je bil požgan med drugo svetovno vojno, kot večina solčavskih kmetij.PA052862

Zvone Berlot je ob tej priložnosti predstavil tudi rodovno drevo družine. Zbral je veliko podatkov o sorodstvu, tako, da ko pregleduješ rodovno deblo včasih začuden obstaneš – 9 rodov. Zvone je  spravil v red in na papir podatke večih rodbin solčavskih sinov in hčera. Za to delo se mu lepo zahvaljujemo.

Solčava je bila do druge svetovne vojne zelo zaprt kraj, ljudje so se poročali večinoma v kraju, tako da smo si v Solčavi vsi v sorodu. Ena sama velika žlahta. V zadnjih desetletjih, pa se na Solčavsko priseljujejo tudi žene in možje od drugod, tako da bo ta solčavski fenomen – “problem” nekoliko manjši. Mogoče bi bilo kdaj zanimivo Solčevane vzeti pod drobnogled in jih sorodstveno genetsko primerjati z ostalimi vasmi. Solčavske kmetije, v večini primerov z istimi imeni obstajajo že od leta 1421. Imena so precej natančno zapisana v urbariju benediktinskega samostana v Gornjem gradu. (V.Vider, Solčava str. 78).

Matkova Jožica – Polanc nas je lepo pozdravila in nagovorila.  Spomnila in opomnila nas je  na izročilo Golerjevega očeta, ki ga je dal svojim otrokom. Rekel je nekako takole: “Otroci vedite: mi in naši očetje smo toliko premolili, da se bo blagoslov poznal še vašim otrokom. Nadaljujte in ne pozabite molitve. Kjer utihne molitev kmalu obstane  in utihne tudi vse ostalo.”

Jožica nas je spomnila, da teh besed ne pozabimo in z njimi tudi živimo. Veliko sorodstva je v nemško govorečih deželah, precej tudi na Avstrijskem Koroškem. Tem družinam je še nekoliko težje. Nekateri lepo ohranjajo slovenski jezik, kljub pritiskom večine nad manjšino. Tokrat je bilo srečanje v Železni Kapli, drugič bo mogoče spet pri Svetem duhu pod Olševo, kamor so Golerjevi najpogosteje zahajali k maši.

Vseeno je bilo v Kapli lepo, celotno bogoslužje je bilo v slovenskem jeziku. Za trden dolgoročen obstoj družin je dediščina na katero nas je opomnila Jožica nepogrešljiva – seveda pa jo je potrebno živo uporabljati. V dobi multikulturnosti in divjega kapitalizma je še toliko bolj pomembno, da ohranjamo svojo kulturo in dediščino in s tem ne pozabimo kdo smo. Trenutno živimo v dobrih časih, izkušnje – moč molitve in potrpljenja pa nam lahko daje moč tudi za drugačne čase.

Film o Solčavskem na RTV Slovenija

9. September 2009 Komentarji: 0

Matkov kot (pogle z Matkovega škafa)Pred nekaj dnevi je RTV Slovenija v oddaji o turizmu “Na lepše” objavila zelo lepo reportažo o Solčavskem – vencu treh dolin (Robanov kot, Logarska dolina, Matkov kot) v zavetju Kamniško-Savinjskih Alp.

Oddaja je zaradi izjemno lepih posnetkov narave, nastopa otrok in odraslih v naši značilni govorici, predstavitvi naših turističnih znamenitosti, … vredna ogleda.

V njej “nastopa” tudi “Matkova domačija” in prav mi bomo gostili dve osebi (nočitev z zajtrkom), ki bosta pravilno odgovorili na nagradno vprašanje. Pravilno odgovorite na vprašanje: “Katera je najvišje ležeča kmetija v Sloveniji?“  Morda se vidimo prav z vami. Odgovor pošljite na e-naslov: nalepse@rtvslo.si
NAMIG: Nismo mi, četudi se ji z našimi 1165 m kar precej približamo.

Oglejte si lep film o Solčavskem (dolg 28 minut). Mi nastopamo v 21. minuti – da nas lažje najdete :)

Dobrodošli na Solčavskem.


Misel

Pogosto želja po tistem, česar nimaš, ne dopušča, da bi se veselil tega, kar imaš. — Kitajski pregovor

Oblak značk


Skavti na Matkovem

Skavti smo kar redni gostje na Matkovem. Skoraj vsako leto pridemo na to visokogorsko kmetijo. Vedno smo toplo sprejeti. V mesto odidemo navdušeni z mislijo na prihodnje srečanje. V začetku julija v Matkovem kotu taborimo. Ali si je mogoče zamisliti kaj lepšega?

- Aleš Čerin

Translate Page

    Translate to:


Izdelava strani: www.edusatis.si