Kako slodelujemo “na pavrih”

Če pomislim na slodelovanje, kar hitro najdem precej dobrih primerov, ki uspevajo po naših krajih na Solčavskem. Po vaseh in podeželju je veliko skupin in posameznikov, ki slodelujejo. Kmetje smo v času bivše države, ko je inflacija dnevno požirala vrednost denarju in tako od zavarovalnih vsot ni bilo učinka, razvili pomoč ob nesrečah, ki so zadele kmetije.

Ko ti pogori hiša

Če je kje pogorela hiša ali gospodarsko poslopje, se je organiziralo zbiranje sredstev in materiala za popravilo ali postavitev novega objekta. Sam imam izkušnjo, ko nam je pred leti pogorela hiša. Vsi sosedje, cela vas, ljudje iz vse Slovenje, čisto nepoznani ljudje so nam v nesreči pomagali.

Zanimivo je, kakšen občutek moči in skoraj pretiranega ponosa, kako vse zmoremo sami, sem imel pred požarom. V požaru pa se je vse v trenutku postavilo na glavo. Vidiš kako nemočen si brez pomoči- sodelovanja bližnjih, sosedov, vaščanov, sonarodnjakov, končno tudi drugih narodov.

Pomoč ostarelim, slodelovanje odraslih skavtov

Včasih se zgodi, da se na kakšni kmetiji kdo poškoduje ali je ostari in postane nezmožen za delo. Takrat sosedje in prijatelji priskočimo na pomoč in delo speljemo tako kot je treba.

Na kmetijah imamo včasih veliko dela, ki sicer mora biti opravljeno, ne prinaša pa neposrednega denarnega učinka. Že večkrat so nam pri takih delih, čiščenje pašnikov, popravljanje plotov, sajenje krompirja, pri delu pomagali odrasli skavti. Njihovo slodelovanje je zelo srčno in mislim, da je lahko dober zgled za našo družbo.

Slodelovanje pri oskrbi prehrane

Več slodelovanja bi lahko razvili tudi pri oskrbi prehrane v Sloveniji. Z pravimi pristopi bi kvalitetno pridelane pridelke slovenskih kmetij lahko direktno na kmetijah kupili ljudje iz mest. Kmet bi tako za svoje izdelke bolje zaslužil, ljudje, ki si hrane ne pridelajo  sami, pa bi imeli kvalitetno prehrano. Današnja trgovina je preveč kruta. Visoke marže v končni ceni izdelka so nepravične do obeh: do kupcev in do pridelovalcev. Slodelovanje v tej smeri je nujno potrebno.

Truditi bi se morali za delovna mesta, ki jih potrebujemo, ki jih lahko drug drugemu ponudimo. Preveč je delovnih mest, ki so namenjene samo temu, da so,  to preveč obremenjuje družbo. Ta dela so plačana iz dela, ki ustvarja. Preveč je birokracije.

Nesorazmerna plačila

Imam občutek, da bi bilo slodelovanja lahko veliko več, če bi se pogosteje zavedli kaj je greh. Pravi odnos do Boga izboljšuje odnose med ljudmi. Spoštovanje staršev izboljšuje odnose in slodelovanje v družini. Zadovoljne družine imajo lahko zadovoljne in slodelujoče sosede.

Ko bi spoštovali delo in energijo, ki jo nekdo vlaga v izdelek ali storitev bi človeka pošteno nagradili za njegov trud. Nesorazmerna plačila za opravljeno delo so zame na en način kraja. Ko bi drug o drugem povedali več dobrega in manj slabega, bi bili med seboj bolj dobri, rajši bi se imeli, lažje bi slodelovali. Ko bi bili zadovoljni s tem kar nam uspe v življenju in hvaležni za vse kar nam je dano, bi bilo manj nevoščljivosti, spet bi bilo slodelovanje lažje. Zavest o teh stvareh, ki jih naštevam, bi nas izoblikovala v odgovornejše Slovence in odgovornejše svetovljane.

Slodelovanje je lahko tudi negativno

Razčistiti bi morali s svojo zgodovino. Ni prav, da Slovenci slodelujemo pri sprenevedanjih o dejanjih med drugo svetovno vojno in po njej. Ni prav, da ne razmšljamo s svojo glavo, da slodelujemo, ko nam mediji vsiljujejo svoje mnenje. Ni prav da slodelujemo, ko neodgovorno in nepremišljeno volimo ter s tem hočemo dobro le zase – za svojo korist. Ni prav da dopuščamo nepravilnosti in ne protestiramo. Pravosodni sistem bi moral skrbeti za red. Če se to ne zgodi, nastaja nered in anarhija, ker smo ljudje premalo zavzeti, da bi obvladovali greh.

Misli so naše vodilo

Kar mislimo, to izvršujemo z našimi dejanji. Misel na to, da nas slodelovanje združuje, krepi in bogati, misel na bližnjega in družbo, pa čeprav le nekaj minut na dan lahko počasi naše slodelovanje izboljša.