Kaj v Sloveniji ne štima?

Zakaj se vedno ukvarjamo z brezplodnimi nagajanji in prerekanji? Zakaj je v naši družbi toliko zavisti, življenja po privilegijih, cela veriga raznih odklonov? Zakaj ne moremo speljati voza iz dreka? Kaj bi morali narediti, da se to spremeni? To so vprašanja, ki burijo duhove v današnji Sloveniji.

Vse temelji na odgovornosti in spoštovanju bližnjega. Nekako razumno se mi zdi, da vsak ceh zagovarja svoj obstoj in svoje delovanje. Za realno delovanje posameznega ceha in za vzajemno delovanje med njimi pa naj bi skrbela zakonodaja. Zakonodaja je v mnogih primerih napisana dvoumno in prirejena raznoraznim zvitostim, ki so ljube ljudem, ki hočejo služiti na račun drugega.

V naši družbi do sedaj nismo živeli odgovorno, ker so si nekatere skupine (razni lobiji v gospodarstvu, politične elite, razne interesne skupine )vedno znova skozi delovanje političnih strank izsilile privilegije na račun drugih. Prevzetno mišljenje, da moramo imeti pravice, pri tem pa ne pomislimo, da mora za te pravice nekdo delati, imeti zaradi tega nižjo plačo, je napačno. To je egoizem in lenoba. In prav lenoba in razvajenost sta hudi težavi današnje družbe. Z filozofiranjem, poležavanjem in aktivnim preživljanjem časa na spletnih socialnih omrežjih si ne bo nihče spekel kruha. 

Nujno je, da začnemo spoštovati delo. Otroke moramo vzgajati tako, da si izberejo konkretne poklice, v katerih se bodo lahko izkazali in (za)služili. Iz naše družbe bi rek »uči se, da ti ne bo treba delati«, moral izginiti. Otroke bi morali izobraževati za poklice, ki so potrebni, za poklice, ki jih ljudje potrebujemo in smo jih pripravljeni plačati.

Na vseh področjih upravljanja države moramo težiti k učinkovitosti. S tem bomo krepili zaupanje med vsemi stanovi, ki nekako sestavljajo družbo. Če se v državi gospodari neracionalno, to pri ljudeh vzbuja gnev, odpor, nepokorščino, utajevanje davkov in spirala padanja se hitro začne odvijati.

Veliko jeze se zliva na kapitalistično ureditev. Ideologi komunizma so pred desetletji  s prevelikimi čevlji in prevelikimi koraki hoteli ustvariti raj na zemlji, a na račun drugega. Tega mišljenja je še današnji dan veliko med ljudmi na Slovenskem, ti ljudje v tem času ponovno ponujajo svoje videnje sobivanja. Ta pot nas bo ponovno pripeljala v slepo ulico. Naša družba v Sloveniji je na zelo nizki stopnji kapitalizma, najbrž bi ga lahko postavili kar v devetnajsto stoletje. Izkoriščanje in surovost je podobna sužnje lastništvu. 

V tej godlji smo, ker se je v preteklem stoletju nasilno posekalo korenine razvijajočemu zdravemu odgovornemu gospodarstvu, to se lahko razvije le postopno in na temeljih spoštovanja. Sodoben kapitalizem bi moral biti odgovoren do vseh. Upam, da bomo v sto letih nekako dorasli in da bomo odgovorneje ravnali drug z drugim, naravo in domovino. 

Kapital ustvarjen z delom, je v svojem bistvu odgovoren. S prigaranim denarjem namreč ljudje niso pripravljeni hazardirati z vrednostnimi papirji. Ljudje, ki služijo denar z delom, inovacijami in ustvarjalnostjo, znajo ceniti tudi delavca, ki dela v njihovem podjetju. Njegov zaslužek zaradi tega ni pod vprašajem. Z delavcem, ki je zadovoljen in pripaden firmi, podjetju, kmetiji ne more manipulirati nihče, ne mediji kaj šele sindikati.

V prihodnosti upam, da bodo v politiko prodrli ljudje, ki so s svojim delom ustvarili dobre rezultate, ki so odgovorni do sebe, do svojih bližnjih in delavcev. Njihov osebni uspeh bi moral biti garant za delovanje v skupno dobro, za delovanje v politiki.  Ničesar pa se ne da prehiteti. Imamo demokratičen sistem, kjer ljudje volimo oblastnike. Pot, ki jo nekateri zagovarjajo, to je pot z novimi obrazi, s hitrimi koraki, je napačna – ponovno bo prišlo do zlorabe položajev. Mogoče nas čaka še dolga pot, pot  v kateri jevprogramirana rast k odgovornosti in spoštovanju.