Lepe dneve.

Bi kar malo pokomentirala to sporočilo, pa kar ne vem, če se bom znala biti razumljiva in jedrnata.

Veš, meni se zdi, da je naši državni upravi v interesu, da pridne, delavne ljudi toliko “zmatra”, da so preutrujeni za kakšen večji upor. Po svoje si želijo, da je v državi vse več psihično bolnih in utrujenih ljudi (odvisnikov od alkohola in mamil — zato so ta tudi relativno poceni in lahko dostopna), saj je kar nekaj državnih služb, ki sicer ne bi imela dela.
Po drugi strani pa tujcev, sploh zahodnih Evropejcev, ne smejo zavračati, ker bi se sicer tudi naši eliti zaprla vrata Evrope.

Zadnjič, ko sva se pogovarjala o pravičnejšem sistemu, si mi rekel, da je ta pač utopija. Jaz se kar težko sprijaznim s tem, vendar pa je po svoje, zaradi mirnejših živcev in psihičnega zdravja, že res bolje misliti tako in se ne preveč obremenjevati.

Za preživetje vaše in vseh drugih gorskih kmetij pa se je vredno truditi. Vseeno pa v mejah nekega zdravega razuma. Ne samo na psihično, tudi in morda še bolj, je treba paziti tudi na fizično zdravje. Delo res krepi telo in duha, vendar pa nobeno pretiravanje ni zdravo.
No, in zakaj se je treba truditi za preživetje gorskih kmetij, oaz zdravja v tem divjem in zastrupljenem svetu? — Zato, ker se je vredno truditi za naše zanamce, da bomo doto, ki smo jo dobili od prednikov lahko ponosno dali naprej. Kajti vse bolj vredna bo.
Če pa gledamo še malo skozi oči ekonomije — jaz sicer nisem ravno strokovnjak na tem področju, ampak … se mi zdi, da bi se dalo vaše okolje — mir, zrak, vodo, hrano, gibanje — dobro tržiti. Poiskati je treba le luknje v zakonih, da bi bilo plačilo res ugodno za vas. Ali pa je tu še druga možnost … Živite pač čim manj povezano in obremenjeno z zunanjim svetom, in skrbite predvsem za svoje zdravje. To je gotovo večje bogastvo kot pa materialne dobrine.

Pridno delajte, pazite nase in se skušajte lepo imeti! Kljub vsem tegobam, pa vseeno živite na svežem, čistem zraku, na svoji zemlji!

Sam pravim, da stvari niso ravno črno-bele in da je tudi na strani nas (pravzaprav sem sam mestna srajca z velikimi simpatijami do gorskih kmetij) treba kaj postoriti: predvsem v smeri promocije zdrave hrane, povezovanja, graditve blagovnih znamk, … in gotovo bi se še kaj našlo.

Lepe dneve.

Lepo pozdravljeni na Matkovo,
Valentina

Ja, delo na gorski kmetiji je izjemno naporno, kar sem letos pri vas izkusil tudi sam. Ne vem sicer natančno koliko vas (gorske kmetije) podpira država, vendar vi nikakor ne morete konkurirati kmetijam v ravnini. Sam veliko hodim na Poljsko in skoraj cela Poljska je eno samo ravno polje, kjer se vse lahko obdela z ogromnimi traktorji. Podobne je verjetno z Madžarsko, Ukrajino in drugimi ravnimi državami.

Se strinjam okoli pomena poseljenosti hribovitega podeželja, ki pa mora tudi pokazati iniciativo za odkrivanje še drugih možnost preživetja kot pa je samo kmetijstvo. Nimam kakšne “super ideje”, se pa splača skupaj iskati.